|
Kornáti
(tudi Kornátski otóki) so skupina 125 otokov, otočkov in morskih podvodnih
grebenov v Zadarskem otočju.
Kornati ležijo jugovzahodno od Pašmana, med Dugim otokom in Žirjami. Celotno
otočje se razprostira na površini 320 km² morskega akvatorija. Otočje je dobilo
ime po otoku Kornatu, največjem otoku v celotni otoški skupini. Drugi večji
otoki so Sit, Žut, Jadra, Kurba Vela, Levrnaka in Lavsa. Otoki so pretežno
grajeni iz krednih apnencev. Najvišji vrh otočja je 235 m visoki Veli vrh,
ki leži na otoku Kornatu. Severne obale otokov se blago spuščajo proti morski
obali, južne obale pa so ostro prisekane in se strmo spuščajo v morje.
Številni zalivi na otokih omogočajo dobra zaklonišča ribiškim ladjam in
jadrnicam pred burjo. Na vsem otočju ni vodnih virov, razen nekaj manjših
studencev v zalivu Statival na otoku Kornat. Celotno otočje je poraslo z
redko suho travo in nizkim borovim gozdom. Stalnih naselij na otočju ni. Manjše
skupine občasno naseljenih hiš so le v zalivih Vrulje, Lučice in Kravljak na
Kornatu ter na otokih Lavsa in Ravni Žakan.
Ime Kornati je najverjetneje nastalo iz latinske besede corrimare
- »razsuti, razpršeni otoki«. Nekateri otoki so bili naseljeni že v kameni dobi.
V novejšem času pa ni stalnih naselij. V preteklosti so bili otoki v posesti
Zadrčanov, kasneje od 14. stol. dalje pa Benečanov, ki pa so jih dajali v zakup
bogatim zadarskim družinam.
|
